Planina Pungrat je ena izmed planin na južnih pobočjih grebena Košute. Seveda so najbolj poznane Kofce, vendar obisk zaradi “novodobnega planšarstva” odsvetujem. Oziroma obisk svetujem izven glavne sezone, ki pa so jo raztegnili že skoraj čez celo leto.

V zadnjem času so na planini Pugrat postavili novo hišo. Gor smo bili ravno, ko so obešali žlebove. Res bo lepa hiša, kjer se poleg gostoljubnosti, da dobiti tudi pravo kislo mleko.

Tagi

Pod Vajnežem in grebenom Belščice se nahajajo prijetne planine, kjer se še paše živina. Ena od teh planin je, planina Stamare, ki je zaradi odmaknjenosti malo znana. Iz doline Završnice, se mimo Valvazorjevega doma gor pripeljemo po solidni vendar zelo prašni cesti.

Na planini te za spremembo pozdravijo konji. Ja, lepo jih je občudovati ob srkanju turške kave iz bližnje hiše. Še enkrat hvala gostiteljem.

O spustu “za Krašovcam”, pa ne bi izgubljal besed. Vse je “zorano” z buldožerji, da je vožnja že na meji obupa. Ne vem kako si lastniki zamljišč to dovolijo. Kje je tukaj država in natura 2000, ki naj bi pazila, kaj bomo podarili našim otrokom?

Tagi

Stol je z svojim 2236m najvišji v Karavankah, ki se vlečejo 120 km daleč od Trbiža do Slovenj Gradca. Pot nanj je v vseh primerih dolga in naporna. Mi smo izbrali zagotovo najdaljšo varianto, saj se drugače ne bi s kolesom  prepeljali nanj.

Pot smo začeli na Jesnicah in jo nadaljevali proti Golici, mimo Pristave in Pustega rovta. Ko bi bilo normalno, da bi turo končali na Golici, smo se obrnili na drugo stran proti Struški in turo šele dobro začeli. Nova cesta te v enakomernem vzponu pripelje do Belske planine na Struški, kjer nam je gospodarica z veseljem pristavila čaj. Po kratkem okrepčilu, nadaljujemo mimo planine Seča v rido, ki od dalež zgleda da bo vsa vozna, v realnosti pa jo v glavnem prepešačimo. Mimo Kamnitnika se na kolesih povzpnemo na Vajneževo sedlo, kjer nam meglice hočejo vzeti pot, vendar se zelene markacije ne dajo. Po megleni prečki kmalu zarinemo proti vrhu. Nošenje kolesa je veliko lažje kot porivanje, zato ga  imamo večino časa na ramenih.

Z vrha  se po “konski” poti spustimo do Zabreške planine in nato še po hitrem spustu mimo Valvazorjeva doma v dolino. Spust se kar ne neha. Sploh ne vem, če je še kakšna tura z skoraj 1700 m spusta po singelcah.

Naporno, vendar sladko

Več informacij:

• Na Stol – 5urno garanje daleč naokoli za vriskanje po južni strani gore
• Na mizi kosilo, na Stolu kolo

Tagi

Velika Poljana je planina ujeta ob robu zahodnega grebena Storžiča. S planine na kateri se nahajata dve koči odprtega tipa, se nam odpre lep pogled na Gorenjsko, Škofjeloško in Cerkljansko hribovje, če pa se povzpnemo na zgornji del planine, se pa nam odpre še razgled proti Košuti. Vir: Hribi.net

Velika Poljana je v kolesarskem smislu bolj dosegljiva iz severne strani mimo Doma pod Storžičem in Male Poljane. Lep utrinek o tej varianti je napisal Tomaž. Iz južne strani pa pelje mimo Povelj gor zelo strm kolovoz, ki je primeren res za prave petarde z ogromno vzržljivosti. No sam sem šel kar nekaj odsekov peš, pa me to sploh ni motilo, saj je v teh koncih res lepo.

Malo sem okleval ali bi objavil opis, ki nama ga je zaupal Žiga. No pa vseeno. Upam, da so ljudje pošteni in bodo ponavljači upoštevali etiko.

Več informacij

• Tomaževa objava: Z banano in čokolado na Poljano
• Še par informacij o poti >>

Foto: Tomaž Ovsenik

Tagi

Dovška Baba je hrib za prvi turni smuk v sezoni. Pade nekaj centimetrov snega in že so travnata pobočja nad planino Dovška Rožca polna navdušenih smučarjev. In ko sneg skopni, travna pobočja zasedejejo krave, planinci in gorski kolesarji.

Cesta do planine Dovška Rožca se lepo in kar pošteno dviga. 1000 višincev narediš v zelo kratkem času, brez večjih naporov. Pri koči kratek počitek nato pa 20 minutno “guranje” kolesa na sam vrh Dovške Babe (1891 m). Ob razgledu na okoliške Karavanke vrhove, Avstrijo, Julijske alpe ti zastane dih.

Splača se

Spust  iz vrha je prava poezija. Nad kočo ga malo otežijo kravje stopinje, vendar ni sile. 30vm nad kočo smo se usmerili proti zahodu in sedlu Mlinca, kjer smo najprej še malo iskali stezico za Dovje med množico kravjekov, nato pa prava poslastica od spusta, ki ga je bilo kar prehitro konec.

Več opisov:

• MTB Dovška Baba – divji spust preko sedla Mlinca
• MTB tura na Dovško babo

Tagi

Vzhodno od Ljubelja se iz glavnega grebena Karavank, dviguje skorajda 2000 metrov visoka Košutica (Ljubeljska baba). Pod njo leži markantna planina Korošica, do katere iz ljubeljske ceste lahko pridemo iz 2 koncev. Velikokrat sem bil že gor, v zadnjo pa sem gledal še z kolesarskimi očmi. Je strmo, sam bi se dal.

Vzpon na Korošico je na meji voznosti oz. je kar nekaj klancev preveč kamnitih. (Cesta na parih koncih preči melišče). So pa klanci kot nalašč za preverjanje kapacitete pljuč. Rekel bi, da jih je več kot polovica vozljivih, pri ostalih polovici pa kolo porivaš navkreber. Vendar, če si v okolici zvozil že večino tur, je lepa popestritev.

Na planini Korošica je ob lepem vremenu res idila. Obisk planine priporočam tudi peš!

Spust po graničarski poti (oz. lovski poti) je bil obliž za kamnite klance na vzponu. Težave so delale le serpentine, za katere bo treba še spiliti tehniko.

Foto: Andrej Rozman in Klemen Malovrh

Tagi

Pogled na greben Košute me že eno leto vsak dan spremlja na poti domov. Enkrat je ves raznežen in brez oblačka, ki kar vabi, da pridemo bližje, drugič pa zavit v oblake in pravi “biži stran od mene”.

Masiv Košute je najmogočnejši in najhomogenejši masiv v osrednjem delu Karavank. Dolg je okoli 10 km in ima kar šest velikih samostojnih vrhov visokih prek 2000 m. Prične se na zahodu nad Ljubeljem in poteka do Kokrškega potoka na vzhodu. Najvišjo točko doseže v Košutnikovem turnu (2133 mnm). Med vrhovi večinoma ni globokih sedel. Severna stran je po vsej dolžini spodrezana v ogromno steno, ki se pestrih stopnjah, grapah in stebrih lomi v globino. Južni travnati hribi pa se strmo spuščajo do gozdne meje na višini okoli 1500 m, ki spremlja ves masiv od Kofc prek Šije do Dolge njive pod Tolsto Košuto (2057 m).
Vir: http://sl.wikipedia.org

Takih zavidljivih grebenov je res malo! Pa naj ga obiščemo s kolesom, smučmi ali samo peš.

Tagi

Sredi zime, ko smo se eni spuščali po zasneženih pobočjih, so drugi brusili prste po visokih kamnih (balvanih). Najbolj vztrajna sta bila Rok (Bula) in Matjaž (Majk), ki si zaslužta vse pohvale.

Na ferajnu se je začelo govoriti da se nad Tržičem nekaj dogaja. Pravzaprav, da so odkrili no bolje rečeno očistili balvane v Podljubelju.

Pa smo šli pogledat in to prav z avtorjama skoraj vseh problemov. Bilo je mrzlo jutro, ko smo se dobili na Kokrici. Obvezni kafe in že se peljemo mimo Tržiča do Podljubelja. Balvani so takoj zraven ceste tako, da dostopa praktično ni. Prvi vtis, ko sem jih zagledal je nor: balvani visoki tja do 6m, raven iztek, rahlo previsni … to je TO. Brezar bi reku: To je igra!

Takoj sem začel. Najprej par zamahov za ogrevanje potem pa kar v Balanco (6a), ki je ze resen zalogaj če namesto grifa primeš led. Še ogrel se nisem je že Mike zategnu nov problem Kratko sladko (7c). Za naslednji problem mi je Bula predlagal Britvico (6c+). Če nisem 10 uletu iz prvega grifa ni nć. Šu sem do konca, sam uspeha pa ni hotl bit. Moja bera se je ustavila pri dveh uspešno splezanih problemih: Balanca in Žiletka (6a+). Med mojimi poskusi sta se oba avtorja pomerila še z Dahmer line (8a), kjer sta vidno napredovala.

Ko nismo več čutili blazinc (ali od mraza ali od skale), smo se še pogreli s turško kavo pri Ankelet in nadeljevali debato o plezanju.

POZOR! – V zadnjem času je prišlo do težav z lastnikom zemljišča, tako da so do nadaljnega balvani za plezanje zaprti. Škoda!

Tagi

Gorenjska nudi gorskim kolesarjem lepo število čudovitih tur, vendar so mi najbolj pri srcu Karavanke. To je tisto pravo gorsko kolesarjenje, kjer ti čudovite singlce, razgledi, mir … pustijo pečat, ki ti ostane za dolge zimske večere.

Tja gor se bom še vračal.

Potek ture prečenja Karavank:
Kranjska Gora (center) – mimo smučišč in naprej po stranski cesti do Rateč – vzpon na Tromejo (Peč) – spust do asfaltne ceste proti Korenskemu sedlu do izravnave, kjer sta levo in desno odcepa gozdnih cest – desno po gozdni cesti do doline Železnica – po kolovozu mimo lovske koče in naprej do sedla med Trupejevim Poldnevom in Lepim vrhom – po pešpoti okoli doline do sedla med Maloškim Poldnevom in Murnovcem – spust v planino Grajščica – sedlo pod Kresiščem – sedlo Velika Trata med Tišlerico in Krešiščem – sedlo pod Tišlerico – planina Mikulovica – desno na razcepu pod planino Na Planji (pl. Brdca) – sredi dolinr Belca čez potok strmo navzgor do ceste ter po njej proti Dovjam – na križišču desno proti Dovški rožci – po slabo markirani poti proti Golici – na sedlo pod Hruškim vrhom – sedlo Rožca – pod Klekom – spust na Jekljevo sedlo – pod V. Golico do Koče pod Golico – spust po poti do sedla Suha – sedlo Križovec – planina Pusti Rovt – po kolovozu na sedlo Kočna – s sedla navzgor po poti proti Struški – pod Korenščico – Belška planina – pod V. Vrhom – pod Zijalko – planina Seča – po poti okoli krnice Rida – navzgor na sedlo pod Kamnitnikom – po pešpoti proti Stolu pod grebenom Vajneža – na Vajneževem sedlu levo navzgor po poti do vrha Vajneža – navzdol po isti poti do sedla – po isti poti nazaj do sedla pod Kamnitnikom – spust po hrbtu navzdol v smeri bajerja Močila (JV) – pred bajerjem desno in po stezi do Hrašenske planine – pred planino levo po poti in spust do planine Stamare – Potoška planina – spsut do Valvazorjevega doma – pred domom na peš pot proti Stolu – Žirovniška planina – Zabreška planina – Doslovška planina – Tinčkova koča – spust po dolini Završnice – odcep proti Sankaški koči – na sedlo na koncu gozdne ceste – po kolovozu pod Rovtom proti sedlu Kališča – Tomčeva koča – planina Planinica – izvir Rože – Preval – po Baronovi poti do Ljubelja – po stari ljubeljski cesti do Lajba – Podljubelj – Matizovec – kača na Kofcah – planina Šija – mimo planine Pungrat – Tegoška planina – proti Dolgi njivi – Zg. Dolga njiva – po pešpoti okoli Plešivca – Pečovnik – karavla pod Pečovnikam – Sp. Jetersko – Jezero na Jezerskem – »Pivo«

Natančen potek poti v zemljevidu

Tagi