Plezanje na Hvaru, Pod Stine

Plezalna bodočnost Dalmacije je zagotovo Hvar. Že sedaj je narejenih 5 plezališč z možnostmi za vsaj polovico 3 mestne številke.

Prvi letošnji malo daljši dopust. Zaradi vsega kar spada zraven k selitvi (beri: naredi takoj ker kasneje se ti ne bo dalo) se nam je dopust nekako izmuznil za letošnje leto. Saj so bili kakšni podaljšani vikendi sam da se mi nikamor ne bi mudilo pa ni bilo. No če se mi pa že ni mudilo sem imel polno glavo odločitev: kakšne ploščice nama bodo všeč, kakšen dimnik sezidati, …)

No pa to je že zanama, zdej gremo plezat.

Da bi šel na Hvar sem imel v glavi že kar nekaj časa. Predstavljal sem si ga v septembru, zjutraj skok v morje, nato plezanje, pol pa poležavanje pod kakšnim borovčkom. Ker septembra ni blo časa smo šli na Hvar za 1. november. Zbrala se nas je kar prijetna druščina. Res je da smo bili malo ločeni, sam smo pa vsaj na obiske lohka šli za dolg cajt. No v glavnem smo mi hodil k Levču, Robiju, Vanji, Mateju ter Tini k so mel bolš pir (aprtma). Aja mi pa smo bli: midva z Vanjo, Gipsi, Katja (Kača), Brla, Tajda.

Plezalno se ravno ne morem pohvaliti. Poznalo se je polletni iztop iz plezanja (do začetka maja pa do Hvara mi je uspelo plezati samo 6x) sam smo pa tolk bl užival saj smeri in ambijent je res fajn. Uspel mi je narest far fajn fotk v plezališču POD STINE. Drugače pa imajo toliko potenciala, da je res škoda ker nismo kupli Sunčani Hvar. Kar me malo moti je keširanje Slovaka v Šuplji stini. Upam da ne bo šlo vse v pivo in da bo šlo večino v svedre.

Drugače pa bom z zvezdicami označil katera plezališča so OK. Vsa plezališča na Hvaru sem zbral iz Splitske strani in spravil v PDF. Prav tako tudi vozni red trajektov. Upam da ga ne menjajo vsako leto.

• VELIKA STINIVA: ***** (mišljeno za sektor A), obstaja še veliko možnosti na drugi strani kanjona
• ŠUPLJA STINA: **** dolge, lepe smeri, obvezen obisk čeprav plačaš 3 EUR
• STRAČINE:
• MILNA: pravjo da je zlo fjn
• POD STINE: *** fajn ambient, premalo smeri saj se jih polovico začne v vodi, drugače zelo lepe, možnosti ogromno

Plezalni vodniček Hvar, PDF 885 KB

Tagi

Ko smo ugotovili, da smo v Sloveniji več ali manj podelali možnosti za nove plezališča, smo se odpravili v južnejšo Hrvaško, ki še danes ni izkoristila 1% svojih naravnih možnosti.

Najprej sva bila par dni sama z Mičem. Obiskala sva Markezino gredo, Brelo, Dalmatinski san pa nama je odnesel jutranji dež in poslapšanje vremena. To da ko piha burja je najbolje obiskati Marjan sva že vedela, toda sva vse eno odšla še enkrat v Markezino gredo, kjer sva se pa kvečjemu lahko držala za tavelke oprimke, saj te je iz malih odpihnilo.

Za vikend sta naju obiskala Simon – Bako in Jasna (mladoporočenca) in dan se je ob enki hitro zavlekel v pozno noč. Naslednji dan smo se borili v Marjanu, za konec pa še v Trogirju.

Bilo je lepo!

Foto: Simon Bakovnik

Tagi

Po uživanju v Paklenici – Pakli za Veliko noč je padel dogovor o ponovnem obisku tega plezalskega zabavišča v začetku novembra. Na ferajnu in po širni Sloveniji se je govorilo o množični invaziji. Na koncu pa se je izkazalo, da nas gre iz Kranjskega ferajna le borih 7, ampak teh tapravih.

Prostor baze sta določila bruderja Marenče (Tine & Anže), ki sta na popotovanje krenila že v četrtek zjutraj, mi delovci pa šele zvečer. Po nekaj urni vožnji, pot večina že pozna, smo presenečeni nad stanjem v Vesni, beri na pol postavljeni šotori, ob polnoči že pili zaslužneno drinko – PIR (Tine in Anže na ponovni neuspeh v Rajni). Ker smo dolgo v noč modrovali, kaj zlesti ta dan, se je noč zavlekla do zgodnjih jutranjih ur, a odločitev je bila soglasna: Tine, Anže, Bako, Mare: Nostalgijo v Aniča kuku – perfektna smer (6b), ki pa se konča neopremljena, torej pridejo prav frendi; Rozi, Vanja: Danaja ter Thuringer Weg v Stupu; Metka: športne smeri, kar po vrsti (8 smeri). Po celodnevnem plezanju – uživanju, smo se zvečer zbrali ob roštilju, standardni opremi! O količinah, ki smo jih zaužili kdaj drugič, verjemite nismo bili slabi.

Po naporni noči, sta Tine in Anže zopet sopihala v Aniču: Black magic women (6c, 7b+ je bila pa kar A0), ostali pa smo se spopadli z Stupom: padli so Turingerweg, Rebeka, z Bakotom pa sva se spravila v Brid za mali čekič. V tej smeri so obvezni potejpani členki! Na žalost Bako tega ni vedel, zoterej detajla ni zlezel, saj je ugotovil, da bo prste še kdaj potreboval za kakšna finejša opravila. Sam pa sem se z dobro potejpano desno roko le naužil strahot kajlanja členkov v poko, kar se mi je tudi obrestovalo z zlezenim 1. cugom. Nadaljevanje smeri sledi prihodnjič. Za popestritev sva zlezla še Rebeko (6b): zelo lepo plezljiva smer, s konstantno težavnostjo, ki se zvečuje proti vrhu.

Sobota: DEŽ
10.00 – igranje kart: ENKA+ PIR
13.00 – kosilo
14.15 – Hram + uspeh celotne skupine- ANŽE je zlezel 7bbbb/b+
17.00 dalje ENKA+ VOTKA

V nedeljo je sonce pokazalo moč in osušilo steno, tako da smo se OSAMLJENI podali ponovno v Stup, kjer je bil naš cilj zlesti Domžalsko (Rozi, Tine, Anže, Rozi in Vanja) in Švicarsko varianto (Mare & Metka). Slednja varianta je na koncu nenačrtovano prerastla v varianto Dosjeji X (prek Domžalske na Švicarsko do Pero(ta) in zopet v Domžalsko), ki pa je ne priporočam (psiho varianta).
Po plezanju smo se skusili še v prečkanju naraslega hudournika, ki se je srečno končalo s samo enim opranim nahrbtnikom in Anžetovim herojskim skokom. Pot domov je bila začinjena z dežjem in pico v Postojni.

Torej do naslednje PAKLE v večjem številu!

1. Rumena nula: centrifuga – menjava kart v smer ki poteka,
2. Črna mora biti izvana, črna na črno ne gre,
3. Baje goljufanje prepovedano – če se ne vidi sevedam bašite karte pod rit kolkr se da,
4. Če pišeš nad 300, se ti piše 0 – radelci, naslednja igra je klop (dvojno),
5. Na koncu se za nagrado pije; zadnji dobi največ, količino se določi pred igro (deci) kakšnega žganega,
6. V bolj ženski zasedbi je na koncu zaželjen striptis.

Besedilo: Marko Poženelj
Fotografije: Simon Bakovnik

Tagi