Potovanje po Franciji

Kategorije: Potovanje, Priljubljeni

Že kar nekaj časa je minilo od kar smo bili na kakšnem malo daljšem potepanju. Tokrat smo se odpravili v Francijo, v pokrajini Rona/Rhona in Burgundija. No, v bistvu smo bili v pokrajini Rona bolj malo, zato pa se je Burgundija izkazala za odlično izbran cilj.

Prvič smo se na potep odpravili z avtodomom. Malo pomislekov, kako bo vse funkcioniralo, kako se bomo znašli v mestih oz. v ozkih vaških uličicah, kako bosta malčka spala, … se je kmalu razblinilo in iz dneva v dan nam je bil avtodom bolj všeč.

Lago di Garda

Začetek junija smo se sredi dopoldneva odpravili proti cilju prvega dne, Lago di Garda (Gardsko jezero). Po kar nekaj postankih smo pozno popoldne prispeli v Sirmione. Tako dolge vožnje do Garde pa še ne! Najprej so nas presenetile temperature; ob sedmih zvečer je bilo zagotovo še 30°C in močno soparno. Potem pa še, da v kampu, v katerega smo prispeli ni nič več prostora in ne sprejemajo več novih gostov. Kaj takega! No, vseeno smo imeli srečo, nek Nizozemski par je ravno odhajal in tako smo dobili njuno parcelo.

Kamp San Francesco in tudi večinoma kampe naprej smo izbirali iz »sistema« Champing Cheque, ker je to pač najbolj ugodno. Zakaj toliko ljudi povsod smo ugotovili kmalu, 2.6. je namreč v Italiji nacionalni praznik, Dan republike. Kljub gužvi smo si nabrali novih moči in po dveh dneh, v deževnem jutru, odrinili naprej proti Franciji.

Briancon

Po celodnevni vožnji, mimo Milana, Torina, nismo zapeljali v predor Frejus, ampak smo se vzpeli na prelaz Montgenèvre. Briancon je poseben zaradi večih stvari; velja za najvišje ležeče mesto v Evropi (nadmorska višina: 1320m), ima več kot 300 sončnih dni na leto, deli mesta so pod zaščito UNESCA, čudovita trdnjava in sploh je krasno mesto.

Prenočili smo kar na parkirišču, kjer pa je bilo kar precej tudi ostalih avtodomov. Zjutraj smo se prebudili v krasno jutro in se kmalu odpeljali naprej proti Grenoblu. Seveda ni šlo brez zapletov. Na nobeni bencinski črpalki niso imeli diezla, ga pač cisterne niso pripeljale. Tako smo se v upanju, da bo čez nekaj kilometrov več sreče odpeljali naprej. In res smo imeli srečo ter čez nekaj kilometrov naleteli na bencinsko črpalko z diezlom. Vožnja po čudoviti pokrajini Francoskih Alp, čez prelaz Col du Lautaret (2058 m), je bila res čudovita. Kljub temu, da smo bili precej počasni, se je bilo vredno izogniti predoru in napraviti »ovinek« čez hribe.

Grenoble

Pred Grenoblom, je pokrajina precej dolgočasna in komaj smo čakali, da se nekje malo oddahnemo.
Po mučnem iskanju kampa v Grenoblu smo naposled le imeli srečo. Skoraj čisto v centru mesta, v nekakšni stanovanjski soseski, se je skrival kamp Camping Des Trois pucelles. Kamp je bil majhen, preprost in poln zelenja, precej domač in simpatičem. Zjutraj smo se s tramvajem odpeljali v center Grenobla. Še sedaj se ne morem odločiti ali mi je mesto všeč ali ne. Po eni strani ima mesto nekaj lepih parkov, mestno gondolo, veliko trgovin, po drugi strani pa je precej umazano in na ulicah lahko vidiš precej klošarjev.

Mestna gondola, katero domačini imenujejo kar la Bastille, kot se imenuje trdnjava iz 16. stol. na vrhu, je bila prva mestna gondola na svetu, zgradili so jo že leta 1934. Presenečeni smo bili nad podatki, da je pet »mehurčkov (bubbles)« do sedaj že prepeljalo preko 14 milijonov obiskovalcev, ali da jih prepelje več kot 260.000 letno, in še mnogo drugih presežkov. Na trdnjavo Le Bastille se je mogoče povzpeti tudi po pravcati via ferrati, za dodatno rekreacijo pa je na vrhu v sklop trdnjave vključen še adrenalinski park. »Mehurčki« so prepoznavni logo Grenobla. Na vrhu lahko v lepih dneh pogled seže celo do Mont Blanca, a žal mi nismo imeli te sreče oz. smo bili celo veseli, da ne dežuje ves čas. Še eno noč smo prenočili v Grenoblu, nato pa zjutraj naprej v smeri Lyona.

Dolina reke Rone

Za naslednje prenočišče smo že imeli izbran kamp malo pod Lyonom. Do tja, pa smo, kljub kratki razdalji, porabili kar cel dan. Vozili smo se po podeželju in se čudili ogrominm poljem sončnic in pšenice.

Kako lepo mora biti, ko sončnice cvetijo.

Odmor smo napravili v Anneyronu, kjer je tovarna Lafuma in njihova tovarniška trgovina. Na hitro nekaj malega zapravili in odbrzeli naprej v vas Vernioz, kakih 20km pod Lyonom. Tu je najlepši kamp kar smo jih kdaj obiskali. Kamp Le Bontemps je kot nekakšen botanični park. Povsod neverjetna drevesa in grmovnice, urejena trava, skozi park teče majhna rečica, igrišča, bazeni,… naš avtodom je bil parkiran na mehki travi pod cvetočim jasminom in brezo.

Kamp je pravo nasprotje velike večine drugih prenatrpanih kampov, kjer so parcele ena zraven druge, šotori, prikolice in avtodomi pa tako blizu eden drugega, da komaj dihaš in se počutiš kot sredi velemesta.

Tu je res veliko prostora, zelenje pa ti nudi zavetje in zasebnost. V bljižnji okolici pa je vse polno zanimivosti (gradov in graščin kar ne zmanjka, ravno tako muzejev, polno je tudi tematskih parkov…). Žal nam je plan, da tu preživimo več dni pokvarilo slabo vreme in slaba vremenska napoved za naprej. Tako smo se odločili, da kar odidemo naprej, v upanju na boljše vreme malo severneje. Odhod smo nenačrtovano prestavili za kako uro oz. dve. Kot preproga mehka trava je v dežju postala prava past za težek avtodom. Vkopali smo se v blato. Tudi pomoč številnih Nizozemcev ni bila dovolj. Moral je priti skrbnik kampa, dvigniti avtodom, podložiti deske in počasi je šlo. Da je bil teren res zahteven sta dokazala še dva Nizozemska avtodoma, katera sta se vkopala v blato še huje kot mi. Nauk: vedno imej s seboj par dilc v primeru dežja.

Dolina reke Saone

Ker je bilo vreme res žalostno smo se kar vozili in vozili in se odločili za počitek malo pred Macon-om. Izbran kamp Hortus Thoissey je bil pravo nasprotje prejšnjega in že kar takoj smo se odločili, da zjutraj odrinemo naprej. Matija je imel dve želji za tokratno potovanje; videti mlin na veter in peljati se s TGV vlakom. Tako smo se zjutraj odpravili na podeželje, kjer naj bi med vinogradi bil čudovit mlin na veter. In res v prelepi mali vasici Moulin a Vent, na majhnem gričku, sredi vinogradov je stal prečudovit mlin na veter. Kar precej časa smo se smukali okrog mlina, notranjost pa je simpatični mali muzej s prikazom zgodovine mlina in mletjem pšenice. Nato pa naprej, mimo mesta Macon do romarskega Cluny-a. Tu je prelep Benediktijanski samostan s tremi cerkvami iz 10. do 12. stol. In spet nazaj do Maconeja, mimo Tounusa, do našega prenočišča v kamp Le Chateau de I’Eperviere.

Kamp je kot iz pravljice. Na začetku veliko grajsko poslopje, kjer so recepcija, restavracija, bar, notranji bazen, pralnica,… za poslopjem pa se razprostira veliko posestvo, nekakšen grajski park, z dvema ribnikoma, velikimi drevesi,… kjer je prostor za šotore, avtodome, prikolice,… Res nekaj posebnega.

Vendar pa nam je vseskozi vreme malo nagajalo. Temperature so bile pod 20°C, običajno je bilo precej vetrovno, ter še deževalo je kar precej. Tako smo bili res veseli, da smo imeli avtodom in ne šotora. Pa, da je bil notranji bazen, kar otrokom pomeni ogromno. Od tu pa smo se odpravili izpolniti Matijevo drugo željo.

Beaune

Odpeljali smo se v mesto Beaune. Parkirali smo na železniški postaji. Andrej in Matija sta se odpravila s TGV vlakom (najhitrejši evropski vlak) v Dijon, Neca in jaz pa v mesto. Mesto je poleg vinogradništva zelo znano po čudovitem hospicu Hotel Dieu, v katerem je sedaj odličen muzej. Pa tudi ostalo mesto ponuja precej drugih zanimivosti. Pozno popoldan pa smo našli še en prečudovit kamp LA GRAPPE D’OR. V bistvu sam kamp ni nič kaj posebnega, le njegova lega ga naredi tako lepega. Kamp leži v vasi Meursault blizu Beauneja. Kamor ti seže pogled so le vinogradi, le tik ob kampu je še čudovita vasica, s kamnitimi hiškami, ozkimi uličicami, vinskimi kletmi,… Mesto Beaune in okolica je zelo poznano kot predel Burgundije z imenom Côte-d’Or.

To je res čudovita pokrajina z odličnim vinom. Najpogostejši je črni Pinot oz. Pinot Noir. Seveda je odvisno od katerega vinarja ga kupiš.

Od tu pa smo se počasi odpravili poroti domu. Plan je bil še obisk jezera Annecy, a nam je močno deževje prekrižalo načrte. Tako smo se iz prečudovite Burgundije odpravili direktno v mrzel, deževen in pust Chamonix. No, za počitek smo si privoščili ogled simpatičnega mesteca Tournus, kateri leži med Maconom in Beaunejem. Tu smo prenočili kar na parkirišču in glede na vreme takoj zjutraj odšli skozi predor v Italijo. Ker nam je ostalo še tri dni dopusta, smo ga načrtovali preživeti na Gardskem jezeru. Tam pa nas je ponovno pričakala neverjetna gužva. Kljub temu, da tokrat ni bilo nobenih praznikov, so bili kampi nabito polni. Šele četrti kamp je imel prostor za nas. Tako smo v Peschieri ostali le en dan in eno noč ter se siti gužve odpeljeli kar domov.

Če zaključimo; Francija je ponovno navdušila, Burgundija pa je sanjsko lepa. Zagotovo se še vrnemo, saj nas čaka še ogromno neobiskanih vasic in gradov. Upam le, da kmalu!