Kategorije

Nad Baško grapo

Kategorije: MTB

Baška grapa

Že samo komentar ture prebereš in veš, da če nisi “taf” je bolje, da sploh ne razmišljaš o Baški prečki. To je zagotovo ena tistih najbolj razburljivih, gorskih, odmaknjenih, odtujenih in nasploh odtujenih tur pri nas. Že samo ime Baška grapa ti pomeni tam ene rovte. Pa ni tako!

Želja prevozit turo se mi je v glavi podajala že odkar sem vzel v roke Strme kolesnice. Predvideval sem, da je to nekaj tistega za kar ti v starih letih ne bo žal, da si si jo upal lotiti. In res je tako!

Z Juretom sva že veliko dala skozi. Obkrožila sva Gran Paradiso in s kolesi dosegla najvišji cestni prelaz v Evropi – Col de la Bonnette (2850m). (seveda, če verjameš Francozom) In ker je bila to una taprava tura, bi bilo škoda če nebi vsako leto naredila kakšno tako. In tako sva prišla do izhodišča opevane Baške prečke na Planini Razor. Pozno ponoči se nama je v koči pridružil še Melihn. Jutro je obrisalo hribe nad nami. Senčna stran nam je zaradi mraza kar postavila kocine pokonci. Kratek spust nato pa zavijemo levo in mulatera se prične.

Prvi stik je bil malo zgubljen, saj je bilo kar razsuto in marsikdaj je bilo potrebno prenesti kolo kak meter više. Ko pa zaviješ čisto pod Vogel, Šijo in Rodico, ti pokrajina pakaže zakaj se splača živeti.

Mulatera se lepo vije pod spodnjimi Bohijskimi gorami.

Kar moraš za preživetje paziti je, da se ne prevagaš na desno stran (po bregu navzdol), saj se ti drugače slabo piše.

In ravno to se nam je vsem zgodilo. Voziš po mulateri, pred tabo skala, na desni premalo prostora, obviješ jo po levi in lej ga zlomka ti majhen kamenček spremeni ravnotežje in že te vleče na desno stran. Enkrat ti uspe, da kolo popraviš in s tem tudi ravnotežje, kdaj te pa kr zmanjka in že letiš. Kolesarske hlače ob stiku s travo dobijo pospešek in sreča zame je, da je bil ob moji poti proti dnu drevo, katerega sem se oprijel kot klop. Noge mi je zabrisalo v krogu kot nekakšnemu tarzanu. Sreča, da je kolo obstal na prevoju. Ko sem se potegnil znova na ravno sem se zavedal, da je eno od 9 življenj šlo po gobe. Kaj boš naredil drugega, kot zajahal kolo in sledil potki naprej.

Ta tura se mi zdi res psihično najbolj naporna, saj je 5 ur težko držati koncentracijo na 100%. Lepa pa je. Petrnu je pravilno komentiral, da je malo takih tur, kjer lahko opazujemo orla, kako jadra pod nami.

Če jo naskakujete, pazite nase!

Tagi

, ,
|

Komentarji

  1. Igor May 6, 2011

    Super! Zgleda kot v raju. Nekoc bo treba probat. Drugace pa cestitke.

Dodaj komentar

Required

Obvezno

Optional