O tem okolišu kroži mnogo zgodb o zakladu svetega Pavla.

Tisto zgodbo, v kateri se je strašno lepa deklica, kljub prepovedi, ustavila z zlato kočijo pred votlino pod Svetim Pavlom in vstopila vanjo….poznajo vsi. Kaj se je zgodilo? Notri je bilo vse iz zlata, ko je deklica odprla svetlo skrinjo, so se tla strasla in vse se je podrlo. Ostala je v votlini, a ni umrla, spremenila se je v kačo.

Od takrat so lepi mladeniči pogosto srečali belo kačo s svetlečo krono na glavi. Želela jim je pomagati najti zaklad in s tem rešiti njo… a je vsem spodletelo!

No, mi pa smo na lep februarski dan tu odkrivali zaklade narave. Čudovita pot se začne na koncu zaselkov Vrtovin v Vipavski dolino. Preko potoka, malo navkreber med starimi hrasti in skalnimi balvani smo kaj hitro prišli do vodnega zbiralnika, ki je podoben obrambnemu stolpu. Ta objekt je najstarejši tehnični antični objekt na naših tleh ter najvišje ohranjeni rimski objekt pri nas.

Pot se začne še bolj vzpenjati, mestoma je tudi zavarovana, a tudi za petletnika ni bila prezahtevna. Je pa ta strm odsek kratek in hitro smo prišli do bolj položnega terena, a precej izpostavljenega. Pazljivost ni odveč, sploh ker razgled res jemlje dih in kaj hitro bi lahko stopili v prazno.

Naš cilj je bila srednjeveška cerkvica svetega Pavla. Katero pa ravno obnavljajo in eden od domačinov je povedal, da bodo z deli končali v maju 2014. Vračali smo se po drugi poti in tako naredili lep krog. Ta del poti je bil položnejši, potekal je preko odprtih travnikov posejanih s starimi hrasti in kostanji. Celotna pot nam je vzela cca 2 uri, a z veliko postanki.

Sicer pa je “uradni” timing 20 min do vodnega stolpa, 20 min do cerkve in še 20 min za povratek.