Ker ima Vanja že kar nekaj časa željo probat kajak me je naštimala, da se ji pridružim v kajak šoli Skok šport. In ker je vsak šport bolje zganjati z dobro drušno so se nama pridružili še Petra in Hostar family.

Tečaj je potekal v Tacnu pri že prej omenjeni šoli Skok šport cel teden po dobri 2 uri. Prvič ko sem se vsedel v čoln sem se kar panično zatresel saj nise vedel da ga moras malo držati z koleni. Ko sem veslal se je čoln premikal levo in desno. Kar nisem ga moral naravnati.

Prvi stik z vodo je bil pa še bolj smešen. Ob preizkušanju koliko lahko nagnem čoln z boki sem presegel tisto mejo in se prekucnil na glavo. Panika! Nisem vedel kako priti ven. Nagonsko sem začel brcati z koleni, dokler se krovnica ni vdala in sem izplaval na površje. Vse skupaj je blo hitro kot blisk! Smeh ostalih mi je povedal da sem bil smešen. Šele kasneje sem izvedel da ima krovnica štrikc za potegnt – da ni treba brcat z koleni, kar sem v nadaljevanju pridno izkoriščal.

Prva dva dneva smo se posvetili tehniki veslanja nato pa smo si ogledali prvo brzico in tehniko vstopanja vanjo. Nasploh smo se vsi kar dobro držali in zaznali osnovna pravila: smer vstopa, nagib in hitrost čolna. Seveda smo vsi tudi “plavali” če smo naredili napako oz. nismo nismo upoštevali našega vodjo Janeza – Đoni.

Predzadnji dan smo napadali brzice pod elektrarno, zadnji pa smo se zapeljali do Medvod in se spustili po Savi. Spoznali smo tisto pravo veslanje po reki navzdol, iskanje prehodov in odpravljali naše začetniške napake.

Za vikend smo si ogledali našo najlepšo reko Sočo, kjer smo obnavljali naše pridobljeno znanje in se soočili z biznisom Soče. In kaj zdaj: čakam da se bo nekdo usmilil in mi prodal dobr čoln za mal denarja, pol pa kar naprej po slovenskih rekah.

Priporočam!

Tagi

Skok šport iz Tacna vsako leto organizira Exclusive. To pomeni, da gredo boljši kajakaši (povabljeni) veslat po rekah bivše Juge. Kot se za moški ego spodobi, bejbe seveda nismo zraven. Zato je letos Marjeta Skok organizirala eno super zadevo – prvi Exclusive za bejbe. Bilo je več kot odlično!!!

Petek 7.9.2007

Po službi (15:00) smo se zbrale pri Skokih. Marjeta je bila že pridna in kajaki so bili že na kombiju. Le mojega, ker sem prej vse zamutila, smo navezali dodatno. Zato smo ga celo pot malo preverjali ali ga še imamo na strehi. Seveda smo morale spiti še kavo in nato čez gužvo v Ljubljani proti Bihaču. Do našega “hotela” Sedra v Ostrožacu (ca. 10km pred Bihačem) smo prispele še pred polnočjo.

Sobota 8.9.2007

Zavedale smo se, da smo v Bosni in da gre vse počasi, počasi. Po zajtrku in kavi smo se odpravile veslat. Marjeta se je še domenila za prevoz in sledil je štart nekje pri Kosteli.

Jaz sem bila prvič na Uni in moram priznati – Una je The Best.

Seveda smo si vzele čas in izkoristile pestrost Une. Jaz sem bila najšibkejši kajakaški člen in Hvala vsem, ker so mi res namenile pozornost, me zasipale z nasveti, popravki in na trenutke se mi je zazdelo, da so vse kot mame ko tako pazijo name. Med veslanjem in igrami z brzicami smo si večkrat vzele čas za kratek počitek in seveda čvek. Daljša pavza je bila pri našem hotelu Sedra; kaj je lepšega kot med veslanjem zlesti iz čolna in si na terasi privoščiti pijačo.

Sledil je spodnji del Une. Je malenkost bolj počasen, a zagotovo enako lep in zanimiv. Čista uživancija. Seveda smo bile pozne na večerjo. Ker je bila v hotelu poroka, smo me ostale malo bolj na strani. Zato smo se hitro odpeljale malo po Bihaču.

Nedelja 9.9.2007

Ker smo popoldne že odhajale nazaj proti domu, smo se tokrat malo podvizale pri zajtrku in kavi, ampak ravno prav, saj smo bile v Bosni. Veslale smo zgornji del (Kostel-Sedra). Poznalo se nam je, da smo bile malo utrujene, ampak smo vse veslale bolj suvereno. Tudi jaz sem se le čudila, kako sem lahko en dan prej plavala na enih brzicah, ker sem jih tokrat odveslala kar ok. In do hotela Sedra smo priveslale v bistveno hitrejšem času kot en dan prej.

Privoščile smo si še kosilo, privezale kajake in proti domu. Sledil je še nakup paprik in lubenic nekje ob poti, bureka pa smo presenetljivo malo dobile. Vedno je bilo že pozno in so vsega prodali.

Za konec: Una je The Best! Ekipa pa ravno tako (Alenka, jest, Marjeta, Nataša, Petra, Urša)!

Foto: Petra Renko in Marjeta Skok

Tagi